prva stranica arrow vijesti arrow Slovenija arrow Multikulturnost žrtev krize in politike
Subota, 20 Oktobar 2018
 
 
GLAVNI MENI
prva stranica
uvodnik
vijesti
blogosfera
časopis bošnjak
podalpski selam
linkovi
forum
traži
PRIJAVA





Zaboravili ste lozinku?
Još niste član? Učlanite se ovdje
PJESMA TJEDNA
pošaljite vaš prijedlog
 Dino Merlin: 
Love In Rewind
Multikulturnost žrtev krize in politike
Vijesti - Slovenija
Administrator2   
Nedjelja, 27 Novembar 2011

Na seji sveta vlade za vprašanja narodov nekdanje Jugoslavije za resnejšo obravnavo dvanajstih odstotkov prebivalstva (Dnevnik, 23. 11. 2011)

LJUBLJANA - Nismo priseljenci in nikamor ne bomo odšli. Tu živimo in tu bomo ostali. Predstavljamo približno dvanajst odstotkov prebivalstva Slovenije, je na včerajšnji seji sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji dejal podpredsednik sveta, Bošnjak Fahir Gutić. Govoril je v imenu Albancev, Bosancev, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov (ABČHMS), združenih v Zvezo zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji. Ti si v okviru sveta, ki mu po funkciji predseduje minister za kulturo in ki ga poleg predstavnikov narodov nekdanje Jugoslavije tvorijo predstavniki vlade, prizadevajo za izboljšanje svojega položaja.

Gutić je povedal, da imajo kulturna društva, ki jih zastopa, težave pri pridobivanju sredstev za udejanjanje svoje kulturne, jezikovne in narodne identitete. Za izvedbo projektov morajo najemati kredite, saj izplačilo denarja iz evropskih skladov, ki poteka prek državnih inštitucij, vedno zamuja za nekaj mesecev. Tovrstna negotovost je enaka težavam večine društev, ki se v Sloveniji prijavljajo na razpise. Predstavniki ABČHMS zato opozarjajo, da država njihovih potreb ne bi smela enačiti s potrebami vseh drugih društev manjšinskih etničnih skupnosti, saj je njihov položaj zgodovinsko drugačen. To potrjuje tudi deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je z več kot dvotretjinsko večino letos februarja sprejel državni zbor.

Predstavniki vlade, med njimi minister za kulturo Boštjan Žekš ter državni sekretar na ministrstvu Jožef Školč, so predstavnike ABČHMS prosili, naj razumejo, da je pomanjkanje sredstev in njihovo razdeljevanje problem vse države in tudi Evrope. Vendar je bilo iz reakcij manjšincev mogoče razumeti, da ima razočaranje pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije nad uradnimi inštitucijami dolgoletne korenine. Gutić je predstavnike vlade opozoril, da ABČHMS niso vključeni v ustavo, s čimer kot pripadniki številčnih manjšin ne morejo biti zadovoljni. Zanimalo ga je, ali bo Slovenija na podlagi deklaracije sprejela vsaj zakonodajo, ki bi pripadnikom ABČHMS in državi predstavljala pravno osnovo za urejanje njihovega položaja. Dva tedna pred koncem mandata minister Žekš na to vprašanje ni mogel odgovoriti z nikakršno obljubo. Obenem s prenehanjem mandata vlade sicer preneha tudi mandat članov sveta.

V neformalnih pogovorih po koncu seje smo slišali, da je prav pomanjkanje pravne podlage največja ovira pri uresničevanju pravic ABČHMS. Slovenija se z jugoslovanskimi manjšinami dvajset let ni aktivno ukvarjala, oziroma jih je, če upoštevamo izbris, celo aktivno zavračala. Letošnjo deklaracijo je zato Zveza zvez označila za "zgodovinski dokument". Deklaracija poleg ustanovitve sveta pripadnikom ABČHMS priznava pravico, da "uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda, negujejo svoj jezik in pisavo, ohranjajo svojo zgodovino ter v sodelovanju s pripadniki večinskega naroda in drugih narodnih skupnosti prispevajo k multikulturnosti Slovenije". Deklaracija Slovenijo zavezuje, da mora takšno dejavnost materialno podpirati. ušk

Namesto integracije segregacija

Fahir Gutić je med drugim opozoril, da je izvajanje pouka jezikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji nezadovoljivo. V Sloveniji se v okviru izbirnih predmetov na dveh osnovnih šolah petnajst otrok uči hrvaškega in triinšestdeset srbskega jezika, drugih jezikov pa ne. Medtem, pravi Gutić, pa se zgolj v enem od njihovih društev sto petdeset otrok uči bosanskega jezika. Pripadniki ABČHMS pričakujejo, da bo država njihovim otrokom pomagala pri pouku materinščine tudi v uradnih šolskih programih. Gutić je za Dnevnik povedal, da so v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih nastale družbene razmere, ki otroke nekdanjih jugoslovanskih narodnosti odvračajo od učenja maternih jezikov. Pravi, da v Sloveniji namesto integracije uspeva segregacija.

Izvor: Dnevnik, 23. 11. 2011 (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042489888?newsletter).




Budi prvi koji komentira članak

Komentiranje je omogućeno samo registriranim korisnicima.
Molimo vas da se registrirate ili, ako ste već registrirani, da se prijavite.

 
< Prošli   Sljedeći >