prva stranica arrow vijesti arrow Slovenija arrow Po dvajsetih letih spet bratje?
Subota, 23 Juni 2018
 
 
GLAVNI MENI
prva stranica
uvodnik
vijesti
blogosfera
časopis bošnjak
podalpski selam
linkovi
forum
traži
PRIJAVA





Zaboravili ste lozinku?
Još niste član? Učlanite se ovdje
PJESMA TJEDNA
pošaljite vaš prijedlog
 Dino Merlin: 
Love In Rewind
Po dvajsetih letih spet bratje? PDF Ispiši E-mail
(2 glasova)
Administrator   
Četvrtak, 27 Januar 2011
ImageDve desetletji po odcepitvi od nekdaj skupne države se je Slovenija očitno vendarle odločila priznati, da v Sloveniji živijo tudi pripadniki narodov nekdanje skupne države, da jih ni malo in da imajo določene pravice, ki gredo narodnim manjšinam. Čeprav jim posebne kolektivne pravice pripadajo, pa jih doslej niso mogli uveljavljati.

Potem ko je koalicija neuspešno želela nekatere kolektivne pravice tem ljudem zagotoviti v propadlem novem zakonu o RTV, zdaj podlago za reševanje teh vprašanj prinaša Deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Ta bo sicer morala še na glasovanje v državni zbor, predvidoma v začetku februarja, a glede na podporo v pristojnih parlamentarnih delovnih telesih ji kaže dobro. V zadnjem tednu dni je dobila podporo na komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in na odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino. V slednjem je bila sprejeta soglasno, podprl jo je tudi predstavnik SDS, vzdržal se je le predstavnik SLS, saj v stranki predlagajo, da se pravice teh narodnostnih manjšin najprej uredijo kar v ustavi. Deklaracijo, ki so jo na pobudo poslanca SD Mirana Potrča vložile poslanske skupine koalicijskih strank, pa podpira tudi vlada, po mnenju katere gre za »hvalevredno in nujno pobudo, pri čemer je deklaracija le prvi korak pri snovanju konkretnih potez in njihovih pravnih formalizacij«.

Morda je podpora dokumentu tako široka zato, ker je dokaj splošen. V praksi prinaša zgolj ustanovitev sosveta pri vladi, ki naj bi po Potrčevih besedah predstavnikom države in šestih narodnih skupnosti ponudil prostor za organizirano razpravo: »Pričakujem, da bo sosvet oblikovan v prihodnjih mesecih in bo pripravil program svojega delovanja in počasi začel z delom na konkretnih vprašanjih.« Potrč še dodaja, da deklaracija ne prinaša podlage za podelitev političnih pravic in tudi sicer v kratkem ne pričakuje »nič spektakularnega in tudi predstavniki teh narodnih skupnosti ne. Njim je predvsem pomembno to, da je bila Slovenija prek najvišjega zakonodajnega telesa pripravljena priznati dejstvo njihovega obstoja in delovanja.«

K dodatni zaščiti dokaj številnih narodnih skupnosti je Slovenijo sicer pozvala celo parlamentarna skupščina Sveta Evrope, doma pa k temu že leta poziva tudi urad varuha človekovih pravic. Kljub temu je trajalo in bo še, saj je deklaracija šele nekakšen izkaz dobre volje. Nekakšen poziv politike ljudstvu, ki jo voli, da je bilo dvajset let dovolj in se lahko vendar že znebi občutka, da gre za »sovražnike države«. K dolgotrajnemu procesu odvajanja od te zablode pa je zagotovo prispeval tudi izbris oziroma njegove posledice. Izbris pa je bil seveda posledica osamosvojitve oziroma občutka vsemogočnosti osamosvojiteljev ne glede na njihovo barvo. In tudi klobčič izbrisa se je začel odmotavati šele pred kratkim. Tudi ta proces je v resnici šele na začetku.


Budi prvi koji komentira članak

Komentiranje je omogućeno samo registriranim korisnicima.
Molimo vas da se registrirate ili, ako ste već registrirani, da se prijavite.

 
< Prošli   Sljedeći >