prva stranica arrow vijesti arrow Intervjui arrow Intervju s poslanko Janjo Klasinc: Deklaracija bo obrnila nov list v delovanju vaših društev
Petak, 19 Januar 2018
 
 
GLAVNI MENI
prva stranica
uvodnik
vijesti
blogosfera
časopis bošnjak
podalpski selam
linkovi
forum
traži
PRIJAVA





Zaboravili ste lozinku?
Još niste član? Učlanite se ovdje
PJESMA TJEDNA
pošaljite vaš prijedlog
 Dino Merlin: 
Love In Rewind
Intervju s poslanko Janjo Klasinc: Deklaracija bo obrnila nov list v delovanju vaših društev PDF Ispiši E-mail
(3 glasova)
Ilija Dimitrievski   
Ponedjeljak, 06 Decembar 2010
ImageSlovenski državljani, ki smo obenem pripadniki narodov nekdanje SFR Jugoslavije, si že dolga leta prizadevamo, da bi se - poleg že precej dobro urejenih individualnih pravic - v naši državi uredile tudi kolektivne pravice Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov. Po skoraj dveh desetletjih nam bo prvi korak na tej poti uspel z Deklaracijo o politiki Republike Slovenije do novih narodnih skupnosti, ki jo je 18. novembra 2010 vložila v parlamentarno proceduro vladajoča koalicija. Prvopodpisana pod to deklaracijo sta poslanca Socialnih demokratov Miran Potrč, podpredsednik državnega zbora in Janja Klasinc, predsednica odbora za zunanjo politiko, pridružilo pa se jima je še 45 drugih poslancev iz koalicijskih strank, poslanske skupine nepovezanih poslancev in predstavnik madžarske manjšine. Z gospo Klasinc smo se pogovarjali nekaj dni po vložitvi te deklaracije v redno parlamentarno proceduro.

Kako kot nekdanja novinarka gledate na razrešitev statusa kolektivnih pravic, državljanov  Republike Slovenije, ki so tudi pripadniki narodov nekdanje skupne države?
Moja prva reakcija je - končno! To je reakcija osebe, ki ji je veliko do spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic v naši družbi. In to za vse naše državljane, ne glede na nacionalno, versko ali spolno pripadnost. Kot vidite, imamo v Sloveniji v zadnjih letih z razumevanjem te enakopravnosti precejšnje težave in prepogosto se srečujemo z nestrpnostjo.
Omenili ste moj poklic novinarke, ki ga ne opravljam že več let, a mi je še v srcu. Kot novinarka in še zlasti dopisnica slovenskih medijev iz Beograda, sem se pred leti dnevno srečevala z nacionalnimi nestrpnostmi. Slovenska politika si je v tistih časih izredno prizadevala, da bi to v SFRJ zajezili, da bi v najpomembnejše dokumente nekdanje države vnesli obvezo spoštovanja človekovih pravic. Žal, neuspešno. Zato me stisne pri srcu, da se moramo včasih za iste stvari, za katere smo se nekoč borili v Beogradu, 20 let kasneje boriti pri nas doma.
Zdaj sem poslanka in imam večji vpliv na odločanje v tej državi, zato sem se z veseljem pridružila kolegu Potrču in predstavnikom Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ v RS, ko smo skupaj snovali besedilo omenjene deklaracije. Sicer menim, da večina Slovencev podpira vsebino te deklaracije. To dokazuje tudi pripravljenost celotne vladajoče koalicije, da s posebno deklaracijo državni zbor omogoči vam vsem, ki ste pripadniki prej omenjenih narodov, da boste svoje kolektivne pravice izražali prek posebnega posvetovalnega telesa pri slovenski vladi. Gre za poseben svet, ki ga bodo sestavljali predstavniki vseh omenjenih narodnih skupnosti in pa predstavniki državnih organov, ki jih bo imenovala vlada.

Zakon o RTV je ponovno razburil opozicijo. Kakšne so bistvene spremembe in kaj prinaša omenjenim pripadnikom nekdanje skupne države?
Novi zakon o RTV Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel oktobra, potem pa je opozicija takoj razpisala referendum in s tem preprečila začetek njegovega delovanja, prinaša velik napredek na področju medijske obveščenosti pripadnikov narodov, s katerimi smo živeli skupaj v nekdanji Jugoslaviji. Prvič v samostojni Sloveniji, nek medijski zakon namenja posebno pozornost tem narodom.
Drugi odstavek 2. člena pravi, da mora RTV Slovenija zagotavljati širok nabor vsebin, programov in storitev ter kakovostno in raznoliko ponudbo in dostop širše javnosti do teh vsebin, programov in storitev, brez diskriminacije in na temelju enakih možnosti, prek različnih prenosnih poti, s ciljem izpolnjevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb prebivalcev in prebivalk  Republike Slovenije, državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev v zamejstvu in po svetu, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti, pripadnikov narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov), pripadnikov drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji in zagotavljanja pluralizma, vključno s kulturno in jezikovno raznolikostjo, ter drugih dejavnosti v skladu s tem zakonom in statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.
Drugi odstavek 4. člena zakona pa RTV Slovenija zavezuje pripravljati nacionalne radijske in televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe iz regionalnih centrov v Kopru in Mariboru, radijske in televizijske programe za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost v Republiki Sloveniji, programske vsebine za romsko skupnost v Republiki Sloveniji,  programske vsebine za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, programske vsebine za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov) in drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji ter programe za tujo javnost v Republiki Sloveniji.
Skratka, odslej naj bi bila RTV Slovenija obvezna zagotavljati program tudi za vse narode nekdanje skupne države. Problem je v tem, da v primeru, če referendum, ki ga je zahtevala opozicija in bo v nedeljo, 12. decembra 2010, zakona o RTV ne bo potrdil, teh pravic in številnih drugih izboljšav delovanja RTV Slovenija ne bo mogoče uveljaviti. Zato pozivam vse vaše člane, da se referenduma udeležijo in obkrožijo ZA uveljavitev novega zakona o RTV Slovenija.

Poznana so vam prizadevanja naše Zveze zvez kulturnih društev Slovenije za ureditev kolektivnih pravic njenih pripadnikov. Kakšne so vaše izkušnje pri dosedanjih stikih s Predsedstvom Zveze zvez v pogledu jasnosti ciljev in enotnosti nastopov do države?
Za začetek naj povem, da se s problematiko pripadnikov narodov bivše skupne države, ki živite v Sloveniji in še zlasti državljanov naše države, ukvarjam že več desetletij. Vprašanja izbrisanih, izgube stanovanj nekdanjih pripadnikov JLA, kasneje pa statusnih vprašanj pripadnikov vseh narodov iz nekdanje Jugoslavije sem spremljala še, ko smo živeli v Jugoslaviji, med vojno in tudi v samostojni Sloveniji. Dolga leta kot novinarka, zadnji dve leti pa tudi kot poslanka. Nekako jezna sem bila na vse vas, da se dolgo niste znali prav organizirati. Z ustanovitvijo Zveze zvez kulturnih društev pa sem vedela, da boste lahko lažje uveljavili vašo boljšo družbeno vključenost.
Predsedstvo deluje složno in ima jasna stališča ter interese. To je zelo pomembno, saj bi vsak zase dosegli bolj malo. Veseli me, da med člani predsedstva, s katerimi se v zadnjem obdobju srečujemo pogosteje, nikoli nisem zasledila kakšnih nasprotij in nestrpnosti. Sem ter tja kakšen drugačen predlog ali pogled na posamezno vprašanje, a to je v demokratični družbi povsem normalno.

V kratkem se obeta razprava v Državnem zboru Republike Slovenije o Deklaraciji v kateri bi zavzeli določena politična stališča do t.i. novih narodnosti. Kaj prinaša Deklaracija v smislu uresničevanja kolektivnih pravic državljanom nekdanje skupne države?
Kot sem že povedala pri enem prejšnjih vprašanj, bo na novo ustanovljen Svet za sodelovanje med skupnostmi in državnimi organi. Svet sestavljajo predstavniki vseh posameznih obravnavanih narodnih skupnosti, ki jih te same določijo in predstavniki državnih organov, ki jih imenuje vlada. Predsedovala mu bo ministrica za kulturo. Njegovega podpredsednika, ki mu pomaga pri delu Sveta, pa bodo določili člani Sveta iz vrst predstavnikov narodnih skupnosti. Svet bo obravnaval vprašanja, zahteve in predloge, ki mu jih bodo predložila društva oziroma zveze, obravnaval in sprejemal bo stališča do predlogov in odločitev vlade, ki se nanašajo na tematike obravnavanih narodnih skupnosti ter pripravljal poročila o svojem delu, s katerimi bo enkrat letno seznanil vlado in državni zbor.
Doslej pripadniki Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov še niste imeli možnosti tako organiziranega uveljavljanja svojih interesov. Deklaracija, ki naj bi jo v Državnem zboru RS sprejeli januarja, bo s tem obrnila nov list v delovanju vaših društev in zvez, pa tudi vseh vaših članov.

Kakšna so vaša priporočila v zvezi z integracijsko politiko do novih narodnostnih skupnosti, ki jih zajema omenjena Deklaracija?
Mislim, da tu ni povedati kaj dosti. Kolikor spremljam razmere med pripadniki narodov iz nekdanje Jugoslavije, lahko rečem, da so pravzaprav dobro integrirani. Za državljana vsake države je po mojem mnenju pomembno, da se trudi biti čim bolj aktiven in lojalen državljan države, v kateri živi in to ne glede na svojo nacionalno pripadnost. Če pa izvira iz manjšinskega naroda, je zanj in za državo, v kateri živi, dobro, da lahko uresničuje svoje kulturne, jezikovne in verske potrebe v organiziranih dejavnostih, ki jih mora država podpirati. Večinski narod, v našem primeru Slovenci, pa se moramo zavedati, da nas naši sosedje, prijatelji in sodelavci, ki niso naše narodnosti, lahko samo bogatijo in ne ogrožajo.


Budi prvi koji komentira članak

Komentiranje je omogućeno samo registriranim korisnicima.
Molimo vas da se registrirate ili, ako ste već registrirani, da se prijavite.

 
< Prošli   Sljedeći >