prva stranica arrow vijesti arrow Slovenija arrow Več pravic za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije?
Utorak, 24 April 2018
 
 
GLAVNI MENI
prva stranica
uvodnik
vijesti
blogosfera
časopis bošnjak
podalpski selam
linkovi
forum
traži
PRIJAVA





Zaboravili ste lozinku?
Još niste član? Učlanite se ovdje
PJESMA TJEDNA
pošaljite vaš prijedlog
 Dino Merlin: 
Love In Rewind
Več pravic za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije? PDF Ispiši E-mail
(2 glasova)
Administrator   
Utorak, 23 Novembar 2010
ImageKoalicijske stranke predlagajo sprejetje deklaracije, ki bi Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Sloveniji omogočila uveljavitev kolektivnih pravic.
Poslanci koalicijskih strank so v četrtek v parlamentarno proceduro vložili predlog deklaracije o politiki države do novih narodnih skupnosti. Dokument se nanaša na pripadnike narodov z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Prvi pobudnik deklaracije Miran Potrč (SD) pričakuje, da bo zadeva uvrščena na januarsko sejo državnega zbora.

SDS, SNS in SLS predloga niso podpisali
Pod predlog se je podpisalo 47 poslancev. Potrč je pojasnil, da so poleg poslancev SD-ja, Zaresa, LDS-a in DeSUS-a podpise prispevali tudi nepovezani poslanci in en poslanec narodnosti. Pobudniki so k podpisu pozvali tudi poslanske skupine SDS-a, SNS-a in SLS-a, ki pa se za to niso odločile. Potrč kljub temu od opozicijskih kolegov pričakuje "razumno stališče", ko bo stekla obravnava.
"Za deklaracijo smo se odločili na podlagi mnogih pobud, bolj ali manj izrecnih. Največ je bilo zelo izrecnih pobud, ki so jih dale nekatere mednarodne institucije, še posebej Parlamentarna skupščina Sveta Evrope," zatrjuje Potrč. Kot pravi, so pobudo dale tudi domače institucije, vključno z varuhinjo človekovih pravic.

"Poleg individualnih želimo urediti tudi kolektivne pravice"
Pojasnil je, da želijo pobudniki s predlogom deklaracije o novih narodnih skupnostih pokazati željo Slovenije, da se poleg individualnih pravic uredijo tudi kolektivne pravice narodnosti. Ob tem je Potrč opozoril, da pripadniki narodov z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji nimajo "nikjer in na noben način" urejenih kolektivnih pravic.
Po besedah Potrča sprejetje deklaracije ne bi čez noč prineslo velike spremembe. "Začela se bo le organizirana razprava o nekaterih vprašanjih, za katera je boljše, da se rešujejo organizirano in pa postopno, ne pa da se kopiči nezadovoljstvo, ki bi bilo objektivno mogoče," je še dodal Potrč.

Pobudniki dokument spisali zelo odprto
S predlogom deklaracije se tako pripadnikom narodov Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbom v Sloveniji obetajo institucionalne možnosti za uveljavitev njihovih kolektivnih pravic. Pobudniki so dokument spisali zelo odprto, edina konkretnost, ki jo za zdaj prinaša, pa je ustanovitev sveta kot posebnega posvetovalnega telesa.
Svet bi predstavnikom države in narodnih skupnosti ponudil prostor za že omenjeno organizirano razpravo. Kot piše v današnji izdaji časnika Dnevnik, so se v Sloveniji pripadniki narodov z območja nekdanje Jugoslavije že leta 2003 povezali v združenje ter pozneje v Zvezo zvez kulturnih društev, ki ji trenutno predseduje Tahir Maliqaj.

Türk zagovarja ustanovitev "posebnega svetovalnega telesa"
Predsednik republike Danilo Türk je že lani v enem izmed intervjujev zagovarjal ustanovitev "posebnega svetovalnega telesa", ki bi skupaj z vlado reševalo niz praktičnih vprašanj, ki se tičejo različnih etničnih skupnosti v Sloveniji. V popisu prebivalstva leta 2002 se je sicer za pripadnike narodov z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji opredelilo približno 11 odstotkov ljudi.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik razume predlagano deklaracijo kot korak v smeri upoštevanja večletnih opozoril varuha, naj se začne razprava o položaju in ukrepih za uresničevanje kolektivnih pravic tistih manjšin, ki jih ustava ne omenja posebej, so pa tako številne, da bi se država do njih morala opredeliti.
Dnevnikov članek omenja tudi opozorila Sveta Evrope Sloveniji zaradi neustrezne ureditve položaja pripadnikov narodov z območja nekdanje Jugoslavije v javnem življenju.


Budi prvi koji komentira članak

Komentiranje je omogućeno samo registriranim korisnicima.
Molimo vas da se registrirate ili, ako ste već registrirani, da se prijavite.

 
< Prošli   Sljedeći >