prva stranica arrow vijesti arrow Kultura arrow Radijska igra: Srebrniki iz Srebrenice
Subota, 23 Juni 2018
 
 
GLAVNI MENI
prva stranica
uvodnik
vijesti
blogosfera
časopis bošnjak
podalpski selam
linkovi
forum
traži
PRIJAVA





Zaboravili ste lozinku?
Još niste član? Učlanite se ovdje
PJESMA TJEDNA
pošaljite vaš prijedlog
 Dino Merlin: 
Love In Rewind
Radijska igra: Srebrniki iz Srebrenice PDF Ispiši E-mail
(3 glasova)
Husein Sejko Mekanović   
Utorak, 28 Septembar 2010
ImageVloge: MARIJA (učiteljica), JOŽEF (študent, Marijin fant) in SEJO (študent, Marijin in Jožefov prijatelj)
Prizorišče oziroma zvočna kulisa: 16.7. 2009 v eni od ljubljanskih katoliških cerkvah

MARIJA: Živjo Sejo!
JOŽEF: Živjo prijatelj Sejo! 
SEJO: Pozdravljena Marija in Jožef! Ali sta me dolgo čakala? 
JOŽEF: Nisva. Bil si hiter.
MARIJA: Prinesel si mi zelo lepo lilijo! Hvala!
SEJO: Lepo se ujema s to tvojo belo srajco.
JOŽEF: Sem vesel, da si spet tukaj v Ljubljani.
MARIJA: Jaz tudi. Kdaj si prišel iz Bosne?
SEJO: Včeraj okoli štirinajste ure.
JOŽEF: Ali je bila mirna Bosna?
SEJO: Pred šestimi dnevi na pokopališču Potočari sem bil del velike množice ljudi, ki se je udeležila pogreba posmrtnih ostankov številnih pred štirinajstimi leti umorjenih prebivalcev mesta Srebrenica.
JOŽEF: O tem sem nekaj bral v enem od časopisov.  
SEJO: Kako sta vidva preživela te peklensko vroče poletne dneve?
JOŽEF: Videl si, da sva se skrivala tudi med cerkvenimi zidovi. Ogledovala sva si stara kiparska in slikarska dela... 
MARIJA: Hvala Bogu dobro sva. Naslednji teden sva načrtovala počitnice na hrvaški obali Jadranskega morja.
JOŽEF: Deset dni v okolici Zadra si želiva »polniti baterije«. Kako je napredovala tvoja doktorska disertacija?
SEJO: Zelo počasi. Sem pisal razpravo o bosenskih srednjeveških srebrnikih in zlatnikih ter zbiral vse, kar je bilo v povezavi z njimi.
JOŽEF: Čudovita tema. Kovini srebro in zlato simbolizirata posebno odličnost, večno slavo, nebeški sijaj in božansko veličastje.
SEJO: Kako pa tvoje diplomsko delo?
JOŽEF: Sem raziskoval. Dobra volja je najboljša! Včeraj sem bil spet nekaj začel...   
SEJO: Včeraj je bil zame prav srečen dan.
MARIJA: Zakaj? 
SEJO: Nisem mogel verjeti, da so me že po petih minutah na slovensko-hrvaški meji spustili slovenski policisti. Zadnjič so me več kot petinštirideset minut zadržali.
MARIJA: Mogoče si bil simpatičen kateri od policistk?
SEJO: Ne verjamem. Kolikokrat so samo fotografirali moj potni list, indeks in potrdilo o vpisu? Nobena od petnajstih knjig, ki sem si jih bil sposodil iz ljubljanskih knjižnic ter imel pri sebi v torbi in v dveh velikih plastičnih vrečkah jih ni zanimala. Z zanimanjem so si ogledali le moj zvezek.     
JOŽEF: Verjetno so bili zelo jezni ker si več let ilegalno študiral in živel v Sloveniji. 
SEJO: Nehaj spet s tem. Nisem naredil ničesar, kar je lahko razjezilo policiste na meji.
MARIJA: Sicer pa tudi sam dobro veš v kakšnem položaju si bil.
SEJO: Kljub vsemu še vedno imam status študenta in vse potrebne listine za bivanje na slovenskem ozemlju, ki so jih policisti na meji morali upoštevati.
JOŽEF: Smo v cerkvi. Ne razburjaj se.
MARIJA: »Sacra conversazione«. Ali sta vidva mogoče lačna?
JOŽEF: Sejo, kot si sigurno že opazil tale učiteljica in bodoča mamica rada pretirava s hrano. Do decembra bom moral stalno paziti nanjo in na njene kilograme.
SEJO: Skrben bodoči oče.
MARIJA: Prejšnji teden, je bodoči oče pomagal sosedu pri obnovi kozolca in pri meni opravil kratek kuharski tečaj.
SEJO: Res si dobra učiteljica. Tvoje inštrukcije iz francoščine so mi zelo koristile in ti jih moram plačati. Prinesel sem denar: švicarske franke. 
MARIJA: Ali ti mene mogoče zafrkavaš? Komaj ti je uspelo plačati podiplomski študij. Nočem vzeti tvoj denar. Nehaj s tem.
SEJO: Plačal bi ti najraje z zlatniki in s srebrniki.
MARIJA: S tem si močno pretiraval. Ali si mislil, da sem Juda Iškarijot?
SEJO: Čisti računi – dobri prijatelji.
MARIJA: Sem samo želela povedati, da ni vse v denarju.
JOŽEF: Danes Marija ima god. Nekje sem prebral, da je v islamski tradiciji mati Jezusa Kristusa, Marija, skupaj z Mohamedovima ženama Hadidžo in Ajšo ter Mohamedovo hčerko Fatimo, sodila med štiri najboljše žene, ki so kdaj koli živele.   
MARIJA: O tem je na svojevrsten način pričala tudi devetnajsta sura v Koranu z naslovom »Merjema« oziroma »Marija«. Zdaj vama bom recitirala nekaj verzov iz te sure, ki sem se jih na pamet naučila.
JOŽEF:  Sejo in jaz bova predstavljala občinstvo.
MARIJA: (Koran 19: 16, 17)
»A omeni v knjigi tudi Merjemo, ko je ona od svojih potomcev
na vzhodni kraj odšla,
pa je vzela en zastor, da bi se pred njimi zastrla,
a Mi smo k njej Džibrila poslali
in on se ji je v liku lepega moškega prikazal!«.
(Koran 19: 27, 28)
»In noseča pride ona k narodu svojem,
a oni so zaklicali: Merjema, nekaj grdega si storila!
Sestra Harunova, tvoj oče ni zloben človek bil,
a tudi mati tvoja ni blodnica bila«.
(Koran 19: 34)
»To je torej Isa, sin Merjeme,
o njemu beseda Resnice, o kateri se oni razdvajajo«.
(Citati iz Korana povzeti po: Klemen Jelinčič, Koran, Radenci 2003)
JOŽEF: Pri recitiranju teh verzov sem opazil tudi nekaj tvojih materinsko toplih gest.
MARIJA: Sem vesela, da ti je bil všeč moj nastop. Naslednjič ti bom prebrala del apokrifnega evangelija o Marijinem rojstvu in del pripovedi o mizarju Jožefu.
JOŽEF: Sejo, tudi ti bi moral imeti ob sebi kakšno lepo in pametno Marijo.
SEJO: Nisem jim bil všeč. Mogoče zato, ker sem musliman? Nič mi ni pomagal niti vzdevek Sejo s katerim sem skrival svoje pravo ime. 
MARIJA: Eni moji prijateljici si bil pogosto v mislih. Ne bom povedala kateri. Se bosta že srečala in pogovorila.
SEJO: V Srebrenici sem spoznal gospo, ki živi v bližini francosko-švicarske meje in je bila pripravljena finančno podpreti moje raziskave kulturne zgodovine Bosne.
MARIJA: Ti si imel srečo. Ali si mislil, da je ne boš imel? Če si pošteno delal...
SEJO: ...pred desetimi dnevi sem poslal za objavo članek in prevedel v francoščino tri stavka o vojni v Bosni, ki so bili objavljeni leta 1993 v Ljubljani. Želiš li jih slišati?
MARIJA: Kje si jih našel?
SEJO: V publikaciji časopisne hiše Delo, »Slovenski almanah '94« na straneh štirinajst in petnajst: »(14.3. 1993) Poveljnik modrih čelad v BiH Philippe Morillon, ki se je 11. marca prebil v Srebrenico, je obljubil, da bo vztrajal v obleganem mestu, dokler Srbi ne bodo dovolili prehoda konvoju s človekoljubno pomočjo (ta je bil na poti v Srebrenico zaustavljen) in omogočili evakuacijo ranjencev...(20.3. 1993) Srbi so dovolili evakuacijo 100 ranjencev in 500 žensk ter otrok iz Srebrenice v Tuzlo...(26.3. 1993) Francoski general Phillipe Morillon, poveljnik vojske bosanskih Srbov general Ratko Mladić ter poveljnik enot OZN v nekdanji Jugoslaviji Lars Erik Wahlgren so se dogovorili o prekinitvi ognja v BiH, ki naj bi začela veljati 28. marca opoldne«. (OPOMBA: V primeru, če bo radijska igra predstavljena na kateri od radijskih postaj podčrtani del besedila bo potrebno prevesti v francoščino)
MARIJA: Bravo! Ti to res obvladaš.
SEJO: Učil sem se tudi na tragičnih primerih iz zgodovine bosenskega naroda. Leta 1995 v Srebrenici, je bilo umorjenih okoli deset tisoč ljudi. Poleg tega, v Srebrenici je bila rojena moja mama, ki sem jo med letoma 1992-2009 le dvakrat videl.
MARIJA: Hitro si napredoval. Če boš tako priden, boš kmalu pisal članke tudi v francoščini.
SEJO: Prvega bom posvetil že omenjenem francoskem generalu. Menim, da bi bil priimek Morillon primeren vzdevek za marsikaterega generala. V enem članku sem ga namreč slovenil kot: Moril Je On.  
JOŽEF: Pravočasno si bil prišel v Slovenijo. Če bi bil med letoma 1992-1995 v Bosni, v najboljšem primeru bi bil zdaj upokojeni vojak, ki je z lastnimi očmi videl kaj je naredil general Moril Je On.
MARIJA: Zelo zanimive stvari mi je povedal moj brat, ki je kot slovenski vojak nekaj časa preživel v Afganistanu in v Bosni.  
SEJO: Ni mi bilo usojeno. Ko sem prišel na svet popkovina s katero sem bil povezan z mamo, je bila na babičin predlog simbolično prerezana tudi s pomočjo svinčnika: s tem je babica želela doseči, da bi bil njen prvi vnuk pisar.  
JOŽEF: Upam, da bo tudi Marija rodila pisarja. 
MARIJA: Kaj govoriš? Želela sem si samo, da bi bil otrok zdrav, živ in da bi v miru odraščal. Žal, živimo v času, ki ni naklonjen mladim družinam. Bilo bi lepo, če bi v kratkem prišlo do pozitivnih sprememb.
SEJO: Podobne želje so imele tudi številne Srebreničanke. Načrte so jim prekrižali srbski in črnogorski vojaki ter profesionalni morilci iz številnih evropskih držav.
JOŽEF: Nekaj jih je bilo tudi iz francoske tujske legije.
SEJO: Pred tremi dnevi sem prvič slišal za Celjana Franca Kosa, sodelavca vojnega zločinca, srbskega generala Ratka Mladića. Celjan se je kot Martin Krpan predstavil Srebreničanom in jih mučil tudi tako, da jim je s soljo posipal krvaveče rane.     
JOŽEF: Vojak »JLA«.
MARIJA: V Srebrenici prav gotovo ni bil na strokovni praksi. Kje se je Franc Kos lahko skrival skorajda petnajst let?
SEJO: Gre za profesionalca. Pri različnih varnostnih službah takšni tipi so verjetno imeli, kot knjige debele kartoteke in so bili stalno pod nadzorom.
JOŽEF: Kaj si s tem želel povedati?
SEJO: Predvsem to, da so v zadnjih štirinajstih letih najvišji politični predstavniki slovenske in srbske države vedeli kje je bil oziroma kaj je počel Franc Kos.
JOŽEF: Kaj še v zvezi s tem te je zanimalo? Ali boš mogoče začel pisati kriminalke s političnim ozadjem? Tega ti ne priporočam.
SEJO: Zanimal me je odgovor na vprašanje ali je Franc Kos znal francosk'?
MARIJA: Hecaš se!
SEJO: Marija, pomagaj mi! Sinoči sem sanjal, da je Franc Kos govoril po francosko in sodeloval pri odtujitvi nekega srednjeveškega srebreniškega zaklada v katerem je bilo okoli deset tisoč srebrnikov in zlatnikov. 
MARIJA: Kakšne sanje! Jožef bi jih znal razložiti, če bi se samo potrudil.
JOŽEF: Kaj lahko poveš o zgodovini mesta Srebrenica?
SEJO: Mesto je nastalo v neposredni bližini antičnega rimskega rudnika srebra in na temeljih rudarskega naselja »Argentaria«, kar seveda pomeni, da je bilo njegovo ime slovanski prevod latinskega imena »Argentaria«.
MARIJA: V Bosni sem večkrat obiskala samo Međugorje. Enkrat si boš moral vzeti čas, da Jožefu in meni predstaviš Srebrenico, Sarajevo ter druga bosenska mesta.
JOŽEF: Ali so imeli antična imena tudi hidronimi in toponimi v bližini Srebrenice?   
SEJO: Meni so bili zanimivi hidronimi in toponimi Jadar, Studeni Jadar in Zeleni Jadar, ki sem jih povezal z antičnim imenom mesta Zadar in z Jadranskim morjem.
JOŽEF: Odkril si sigurno še kakšne kulturne vezi med mestoma Srebrenica in Zadar:  ti si živ leksikon za Bosno in za Balkan.
SEJO: Sem odkril eno žensko. Bila je nenavadno lepa. O njej je hrvaški pisatelj Miroslav Krleža nameraval napisati roman.
MARIJA: Zakaj si bil tako skrivnosten? Kako ji je bilo ime?
SEJO: Starejša hčerka bosenskega bana Stipana II. Kotromanića in žena madžarskega kralja Ludovika Anžuvinca, Elizabeta. V Srebrenici, je imel njen oče kóvnico denarja. Njegovi srebrniki, dinarji so ime dobili po antičnih rimskih srebrnikih.     
JOŽEF: Moral je imeti res lepo hčerko, da si jo je madžarski kralj izbral za ženo. Ob tem pa še dobro doto za hčerko saj ljubezen gre skozi želodec.
SEJO: Predstavniku neapeljske veje francoske družine Anjou, madžarskemu kralju Ludoviku, je bila privlačna tudi Elizabetina dota: šlo je za velik del Banovine Bosne.  
JOŽEF: Bil je združil prijetno s koristnim.
SEJO: Leta 1353 oziroma kmalu po Elizabetini poroki z Ludovikom, je umrl Stipan II. Istega leta, je bosenski banski prestol zasedel Elizabetin bratranec Tvrtko I.
MARIJA: Že v gimnaziji sem slišala, da je bila v Bosni rojena tudi žena enega od Celjskih grofov.
SEJO: Leta 1361 se je bila Elizabetina mlajša sestra Katarina poročila s Celjskim grofom Hermanom I. in z njim imela vsaj tri otroke. 
MARIJA: Koliko otrok sta imela Elizabeta in Ludovik?
SEJO: Štiri hčerke. Katarina je umrla že kot otrok. Mlada je umrla tudi najstarejša hčerka Marija, ki je bila žena madžarskega kralja Sigismunda Luksemburžana.
MARIJA: Nesrečni kraljevski par ni imel sina.
JOŽEF: Antični Rimljani so takšne probleme zelo enostavno rešili. Srednjeveški Evropejci jih niso posnemali. Lep primer so bili tudi že omenjeni Celjski grofje.
SEJO: Leta 1377, je za sina in za Ludovikovega naslednika Elizabeta zaman prosila Svetega Simeona, ki je v rokah držal malega Jezuščka.
MARIJA: Zelo zanimivo. Kje si dobil ta podatek?
SEJO: Pri zadarskem zlatarju, ki se je podpisal kot Franciscus de Mediolano, je namreč, za relikvijo (telo Svetega Simeona, ki ga v Zadru hranijo od trinajstega stoletja) Elizabeta naročila ogromen srebrn, pozlačen in z reliefnimi kompozicijami v celoti okrašeni relikviarij Svetega Simeona v Zadru.
MARIJA: Močno si je želela, da bi sina dobila tako kot je nekoč Jezuščka dobila Marija iz rok Svetega Simeona.    
SEJO: O tem je pričala reliefna kompozicija na čelni strani relikviarija. Zanimiva je bila tudi z relikviarijem povezana, v francoščini zapisana deviza »cest tout mon dezir«.
JOŽEF: Ali se spomniš Marija, da sva pred približno dvema letoma na glavnem oltarju zadarske cerkve Svetega Šimuna videla relikviarij, ki ga je omenil Sejo? Tedaj sem slišal, da gre za največje zlatarsko delo na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske.
MARIJA: Spomnim se samo nekaterih detajlov.
SEJO: Prvotno je bil relikviarij del inventarja kapele Svetega Šimuna v nekdanji zadarski cerkvi Svete Marije Velike.
MARIJA: Ali je v Srebrenici Elizabeta dobila srebro? Najbrž bi ga lahko, glede na to, da je bilo mesto posest njene družine.
SEJO: To bi morale potrditi obsežnejše interdisciplinarne raziskave okoli dvestopetdeset kilogramov srebra iz katerega, je bil izdelan relikviarij.
MARIJA: V literaturi, je bil relikviarij najbrž temeljito obdelan: Hrvati  so večkrat na najboljši možni način predstavili svoje umetnostne spomenike.    
SEJO: Nekateri raziskovalci so prišli celo do sklepa, da relikviarij ni bil dokončan do leta 1380, kot piše na posvetilnem napisu oziroma da je šele v času med letoma 1380-1403 lahko nastala današnja oblika relikviarija...
JOŽEF: ...hiša s precej strmo dvokapno streho.
SEJO: Baje je bila njegova oblika blizu znamenitim (od 12. stoletja na celotnem ozemlju srednjeveške Banovine in Kraljevine Bosne dokumentiranim in tudi kot hiše z dvokapno streho oblikovanim) kamnitim monolitnim nagrobnikom, stečkom.
JOŽEF: Ali so se ti zdeli prepričljivi argumenti, ki so podpirali takšen sklep? 
SEJO: Edinstven je bil nedatirani steček iz okolice Srebrenice, ki je imel tako kot relikviarij Svetega Simeona na eni od stranic dvokapne strehe podobo človeka.
JOŽEF: Ali to pomeni, da je bil relikviarij pravzaprav srebrn in pozlačen steček? Vsaj logično bi bilo, da je bilo tako.
SEJO: O tem skorajda nobenega dvoma ni več, saj je do leta 1632 relikviarij imel funkcijo nagrobnega spomenika. 
MARIJA: Kako sta se končali življenjski poti kraljice Elizabete in kralja Ludovika?
SEJO: Leta 1382 v madžarski prestolnici je umrl Ludovik. Leta 1387 v trdnjavi Novigrad v bližini Zadra zavezniki Elizabetinega bratranca, kralja Tvrtka I. so ubili Elizabeto...V dvajsetem stoletju, je ena od zadarskih ulic dobila njeno ime.
MARIJA: Ali je bila po kraljici Elizabeti imenovana katera od srebreniških ulic?
SEJO: To se ni zgodilo. Srebreničani so pozabili tudi kóvnico denarja in Elizabetinega očeta, ki je v Srebrenici in v drugih bosenskih mestih lepo sprejel frančiškane.
MARIJA: Pomagal jim je pri gradnji cerkva in samostanov...
SEJO: S tem je bil utrdil temelje bosenske državnosti. V petnajstem in v šestnajstem stoletju, so si namreč frančiškani ustvarili veliko redovno državo, ki so ji dali simbolično ime »Bosna Srebrena« oziroma »Bosna Argentina«.
MARIJA: Hočeš reči, da je bila po srebru in po mestu Srebrenica dobila ime redovna država bosenskih frančiškanov...
SEJO: ...točno to. Leta 1611 v Benetkah, je bila »Bosna Argentina« omenjena tudi na naslovnici prve bosenske tiskane knjige, ki jo je objavil frančiškan Matija Divković.
JOŽEF: Kaj je napisal? Tako kot Primož Trubar, »Katekizem«?
SEJO: Gre za samo v treh izvodih v Ljubljani, Vatikanu in v Zagrebu ohranjeno ter v bosančici natisnjeno delo, ki je v literaturi znano pod naslovom »Nauk karstianski«.
JOŽEF: Sodeč po vsem tem, kar sem slišal, je bila Srebrenica pomemben simbol države Bosne in Hercegovine...
SEJO: ...zato bom predlagal, da leta 2010 politični predstavniki Bosne in Hercegovine ter Evropske Unije, kot novo ime države sprejmejo ime Bosna Argentina.
JOŽEF: Misliš, da ti bo uspelo. Zakaj želiš spremeniti ime države?
SEJO: Predvsem zato, ker je bila v tolikšni meri Hercegovina del Bosne, kot je bila, denimo, Burgundija del Francije ali Dolenjska del Slovenije.      
MARIJA: Ime Bosna Argentina je primeren spomenik žrtvam genocida v Srebrenici in bosenskim frančiškanom...
SEJO: ...vsekakor lepši od državnega grba. Leta 1992, so namreč, najvišji bosensko-hercegovski politični predstavniki za državni grb določili grb francoske dinastije Anjou, ki ga je leta 1377 za svoj grb sprejel tudi prvi bosenski kralj Tvrtko I.
MARIJA: Nisem te prav dobro razumela. Kaj je bilo narobe s tem grbom?
SEJO: Že ob četrti letnici genocida v Srebrenici so ga z drugim zamenjali. Kot novi grb je bil predstavljen z (evropskimi) zvezdicami okrancljan (bermudski) trikotnik.
MARIJA: Zaradi takšnih neumnosti vsak pameten človek je res moral močno povzdigniti svoj glas.
SEJO: Leta 1995, ko se je v Srebrenici zgodil genocid, sem bil prvič vstopil v eno od ljubljanskih katoliških cerkvah.
MARIJA: Ali te je bilo kaj strah? Tedaj si bil bruc, študent prvega letnika. Kaj ti je pomenil vpis na fakulteto? 
SEJO: Vsako uspešno zaključeno študijsko leto sem obravnaval kot dokaz, da sem uspel pobegniti iz bosenskega brêzna nevédnosti oziroma iz znamenite votline s katero je v delu »Država« antični grški filozof Platon želel pojasniti način in zmožnosti človeške spoznave.
MARIJA: Kot pravi ljubitelj modrosti si se vrnil v brêzno oziroma v votlino in poskusil rešiti preostale ujetnike. 
JOŽEF: Nekateri učeni možje so trdili, da se človek sploh ne more učlovečiti, dokler ne prebere vsaj deset debelih knjig o kateri koli temi iz bogate zgodovine človeštva.
SEJO: Sem vesel, da si to povedal. V Bosni še vedno živi veliko nepismenih ljudi, ki so bili v bankah oziroma pri bančnih okencih odvisni od škatlic za prstne odtise.
MARIJA: Samo pismen človek je lahko prebral deset debelih knjig.
SEJO: Nepismene ljudi ni bilo težko prepeljati žejne čez vodo oziroma pahniti v bratomorno vojno ter jih potem oropati, mučiti in ubiti. Številni primeri so jasno pokazali, da bi se med letoma 1992-1995 v katerem koli delu Bosne in Hercegovine lahko zgodil genocid, kot je bil tisti v Srebrenici.
JOŽEF: Kdo je bil odgovoren za vojno v Bosni in za genocid v Srebrenici?
SEJO: Predvsem evropski kristjani in muslimani, ki so povsem neupravičeno obravnavali Bosno kot veliko križišče civilizacij in kultur ter nikogaršnje ozemlje...
MARIJA: ...na katerem je vsakdo lahko počel kar je želel.
JOŽEF: V primerjavi z Grčijo, Italijo, Španijo in Palestino, je bila Bosna res majhno in malo pomembno evropsko križišče civilizacij in kultur.
SEJO: Med najpomembnejše bosenske civilizacijske dosežke, je sodila bosenska srednjeveška krščanska Cerkev, »Crkva bosanska«, ki so jo v petnajstem in v šestnajstem stoletju uničili katoličani oziroma pravoslavni kristjani ter muslimani.
MARIJA: Zakaj so jo uničili? Verjetno so imeli svoje razloge, kajne.
SEJO: Bila je neodvisna od Carigrada in Rima. Zaradi dualističnih pogledov na svet njeni predstavniki so bili obravnavani kot heretiki oziroma kot krivoverci. JOŽEF: Srednjeveški ljudje so na različne načine poskusili ločiti vse kar je bilo dobro in zlo na tem svetu. 
SEJO: Predstavniki verske skupnosti »Crkva bosanska« so celo trdili, da je bil mlajši Božji sin in brat Satanaelov Jezus Kristus.
MARIJA: V neki knjigi sem prebrala, da je bilo podobno verovanje dokumentirano pri katarih v Franciji in v Severni Italiji. V trinajstem stoletju katoličani so bili proti njim organizirali tudi križarsko vojno in v tej vojni zmagali.  
SEJO: V Bosni so imeli katari papeža. Ker je bila »Crkva bosanska« pomemben steber, ki je nosil Banovino in Kraljevino Bosno, sem se odločil, da jo bom poskusil obnoviti.
JOŽEF: Ali boš postal prerok? Sveti Sejo!
SEJO: Ali mi bosta sledila? Meni se zelo mudi. Nujno moram iti na fakulteto, da se še nekaj zmenim z mojim mentorjem.
MARIJA: Midva bova še ostala tukaj.
JOŽEF: Jutri se spet lahko vidiva.
SEJO: Lepo se imejta. 
JOŽEF: Tudi ti se lepo imej.
MARIJA: Adio Sejo.

Husein Sejko Mekanović
gsm BIH: 0038761 281 853 gsm SLO: 0038640 280 679
Brezovo Polje bb. Vrnograč 77231 Bosna in Hercegovina
e-pošta: Ova e-mail adresa je zaštičena od spam botova, morate imati uključen Javascript da bi je vidjeli


Budi prvi koji komentira članak

Komentiranje je omogućeno samo registriranim korisnicima.
Molimo vas da se registrirate ili, ako ste već registrirani, da se prijavite.

 
< Prošli   Sljedeći >